Vrtec Sonček pri OŠ Žužemberk 07 620 14 41
 

Uvajanje v vrtec

PRVIČ V VRTEC

Družina pomeni varen pristan, srečo, toplino, ugodje, stabilnost. Otrok se ob vstopu v vrtec srečuje z novimi osebami, navadami, z obilico sprememb, novih občutkov in doživetij.  S seboj prinese določene spretnosti, ki jih je razvil med svojimi domačimi, vseh spretnosti, ki so potrebne za njegovo dobro počutje v vrtcu, pa zagotovo nima. V otroku se nakopiči veliko nasprotujočih si mnenj, različnih občutij in doživljanj, vsaj na začetku. Če želimo, da bo ta pomemben korak v otrokovem zgodnjem otroštvu spremljalo čim manj stisk je potrebno, da se na otrokov vstop v vrtec pripravite tudi starši.

Otrok na začetku potrebuje čim več starševske opore in razumevanja, kar  pozitivno vpliva na razvijanje spretnosti, ki jih potrebuje, da se bo v vrtcu razvijal v vseh smereh in užival v družbi strokovnih delavk in vrstnikov.

Približno do tretjega leta starosti otroka z besedami ne moremo pripraviti na starševsko odsotnost. Pri otroku se pojavi strah pred izgubo. Otrok doživlja svet okoli sebe tudi skozi doživljanje najbližnjih (če je strah mamo, je strah tudi njega). Otrok je čustveno navezan na svoje starše, želi jih imeti v svoji bližini, še posebno v novem okolju.  Otrok se bo v vrtcu dobro počutil, ko bo nabral dovolj izkušenj, da se starši vedno znova vrnejo ponj in ga imajo radi. Zato je v prvem starostnem obdobju postopno uvajanje otroka v vrtec še pomembnejše.

Po tretjem letu starosti pa otrok že razumeva, da ljudje, ki jih ima rad, obstajajo tudi takrat, ko jih ni v njegovi bližini.

Uvajanje je lahko daljše ali krajše. Vsak otrok se uvaja na svoj način in v svojem tempu, zato naj vas ne skrbi, če je uvajanje vašega otroka nekoliko daljše.

SODELOVANJE OB UVAJANU

Pred samim sprejemom otroka v vrtec vzgojiteljica pokliče starše in se dogovori za termin individualnega pogovora, ki se ga običajno udeležijo starši sami, brez pristonosti otroka. Med pogovorom si boste izmenjali pomembne informacije, ki jih vzgojiteljica potrebuje, da otroku omogoči čim lažje in hitro uvajanje v vrtec. Vzgojiteljici opišite otrokove navade pri spanju, hranjenju, oblačenju, navajanju na samostojnost, … izrazite morebitne pomisleke, dileme in stiske, ki jih morda doživljate v zvezi z vključitvijo otroka v vrtec.

ČAS UVAJANJA

Na individualnem pogovoru se boste z vzgojitlejico dogovorili tudi glede postopka uvajanja (kdaj, koliko časa, kdo bo pripeljal otroka, kaj morate prinesti s sabo,…)

Za uvajanje si prihranite vsaj teden dni dopusta, saj je v času prilagajanja otrok v vrtcu le kratek čas. Čas prisotnosti v vrtcu potem počasi podaljšujemo in krajšamo čas prisotnosti starša. Ko otrok v vrtcu tudi že prespi je pomembno, da ga prvih nekaj dni prihajate iskat čimprej, ko se zbudi. Na ta način pri otroku postopoma razvijemo zaupanje do novih oseb in okolja.

Izkušnje nam pogosto pokažejo, da potrebujejo daljši čas uvajanja otroci,

  • ki so zelo močno navezani na svoje bližnje,
  • ki so plahi, tihi, občutljivi,
  • ki imajo malo izkušenj z drugimi otroki,
  • katerih starši imajo slabe izkušnje iz vrtca,
  • ki so stari manj kot tri leta.

 KDO NAJ UVAJA

Pomembno je, da se starša dogovorita, kdo bo uvajal otroka v vrtec.  Uvajanje v vrtec naj prevzame tisti starš, ki manj »komplicira«. Ni hujšega za otroka, kot da ga uvaja negotov, prestrašen starš, ki je nenehno na preži, kaj se bo zgodilo in ne izpusti otroka izpred oči niti za minuto.

Otroka naj uvaja oseba, s katero ima otrok dober in ne preobremenjen odnos. Navadno je to mama, se je pa že izkazalo, da se otrok  laže  in hitreje navadi na  spremembo ob očetu, babici ali dedku. To se dogaja takrat, ko mama ločitev od otroka težko sprejme ali pa jo razume kot izgubo.

Starši opazite med uvajanjem tisoč in eno podrobnost, ki lahko poda povsem napačno informacijo o tem, kaj se v vrtcu dogaja. Zato je najboljše vprašati, če ne veste. Pogovor z vzgojiteljico lahko razreši marsikaj in če ne poznamo dinamike in dela v vrtcu, ne sodite prehitro. Seveda je opozarjanje na nepravilnosti nujno in potrebno, na drugi strani pa pogosto pozabimo pohvaliti, kadar je vse v redu.

Za uvajanje si vzemite čas in sledite otrokovemu prilagajanju. Vprašajte, kako ste pri tem najbolj koristni, kaj naj v skupini počnete, kdaj je najboljše oditi in kaj je najbolj moteče za skupino. Službeni telefonski pogovori v igralnici, glasno klepetanje, opravljanje, natančno opazovanje vsega in vtikanje v delo vzgojiteljic prav gotovo niso zaželeni. Odidite takrat, kot ste se dogovorili in se vrnite ob tisti uri, kot ste rekli. Boljše je, če je otrok večkrat po malo sam, kot pa da se navadi, da ste z njim vse dopoldneve. Bodite prepričani, da večina otrok ne joka ves čas in da so zaposleni zainteresirani, da otroke potolažijo, saj ni njihov namen, da bi imeli skupino objokanih in razdraženih otrok.

ODZIVI OTROK

Otroci  se ob vstopu v vrtec odzivajo različno. Čisto običajni so naslednji odzivi otrok:

Ob prihodu v vrtec

  • so lahko jutranja poslavljanja boleča, otrok zajoka in si želi domov.

 Doma

  • je otrok lahko nekoliko bolj občutljiv in razdražen,
  • želi imeti starše ves čas ob sebi,
  • je zaspan,
  • je manj odporen, dovzeten za razne bolezni,
  • izraža potrebo po stvareh oziroma navadah, ki jih je že opustil (duda, plenica, spanje v sobi s starši,…)
  • noče govoriti o vrtcu.

V skupini

  • se ne vključuje v igro, samo opazuje, ne želi kontakta z vzgojiteljico in ostalimi otroki,
  • je občutljivejši, vsaka sprememba ga hitro vznemiri,
  • je neprijazen do drugih otrok,
  • odklanja hrano in spanje,
  • ponovno začne lulati in kakati v hlačke.

Ob prihodu staršev

  • lahko otrok joka, s čimer izrazi olajšanje in kar ne pomeni, da je jokal cel dan,
  • odklanja kontakt s starši, ko ga pridejo iskat – zamera – to vas ne sme prizadeti, kajti otrok na ta način le izraža svoja občutja.

NAŠE IZKUŠNJE VAM V POMOČ

  • Dobro je, da ima otrok v vrtcu nekaj, kar ga potolaži. Skupaj s svojo priljubljeno mehko igračko ali ninico se bo lažje ločil od vas, saj mu bo dajala občutek varnosti v času vaše odsotnosti. Z igračko bo lahko komuniciral.
  • Pri uvajanju se aktivno vključite v dogajanje v skupini, igrajte se in bodite svojemu otroku zgled. Pogovarjajte se z vzgojiteljico in otroki. Vaš otrok bo čutil, da vrtcu zaupate. Tudi on bo postal zaupljiv.
  • Poskusite ustvariti stalen ritem prihodov in odhodov, saj to daje otroku občutek varnosti in zaupanja – držite se obljub.
  • Zaupanje je ključnega pomena. Prej kot starši sprejmete dejstvo, da bodo za vašega otroka dobro poskrbeli drugi ljudje, prej bo to dejstvo sprejel otrok. Ne presojajte vzgojiteljic in pomočnic na podlagi enega srečanja ali parih besed, ki ste jih slišali od drugih. Ne sodite njihove usposobljenosti glede na starost, videz, glede na to, ali imajo svoje otroke. Pred vami so ljudje, ki bodo skupaj z vami vzgajali otroka in vam bodo pri tem skušali biti v pomoč. Vzgojiteljice so tiste, ki se vsakodnevno srečujejo z vašimi vzgojnimi napakami ali uspehi in nobene potrebe ni, da bi vas to skrbelo (razen, če delate škodo otroku). Vključenost otroka v vrtec je čudovita priložnost, ki jo izkoristite za medsebojno učenje, največjo korist od tega pa bodo imeli otroci.
  • Otroku je potrebno že pred vstopom v vrtec prilagoditi ritem, če se le da, vsaj en mesec prej. Naj vstaja ob podobni uri kot bo potem, naj ima obroke ob podobnih urah in prav tako opoldanski počitek. Če vam do vstopa v vrtec ni uspelo prekiniti z dudo, ga ne odvajajte od dude v času uvajanja oz. v prvih treh mesecih. Če ima še vedno pleničke, naj jih obdrži še nekaj časa. Če ga čaka selitev v svojo sobo, naredite to že prej ali nekoliko kasneje. V času navajanja na vrtec naj bo otrok deležen čim manjšega števila dodatnih sprememb in stresov.
  • Otroka ne sprašujte ves čas o vrtcu, izkoristite tiste trenutke, ko sam kaj pove ali napeljite pogovor na to, kar vas zanima. Poiščite zgodbe, pravljice, ki opisujejo življenje v vrtcu, med prijatelji, igranje, deljenje igrač in podobno. Za starejše otroke je zanimivo, če jim pokažete fotografije iz časov, ko ste sami hodili v vrtec in jim poveste zgodbice iz vaših predšolskih dni. Nič hudega ni, če kaj dodate ali poveste tako, da bo otroka pomirilo. Na primer: »Tudi jaz sem včasih jokala v vrtcu, potem pa sem rekla, ah saj mami pride vsak dan, se bom pa rajši igrala… pa sem se igrala z Majo…«
  • Če se tudi sicer peljete kdaj mimo vrtca, pomahajte in recite »Živjo vrtec, jutri spet pridem«, kakšen kratek ogled in malo več pogovora koristi predvsem po vikendih in po dopustih, ko se nekateri otroci spet težko navadijo na drugačen ritem.
  • Otroke drugačen način življenja utrudi, zbega, v njih se sproži veliko različnih občutij. Zato bodite pripravljeni na spremembe razpoloženja, na jok, ko pridete po otroka (ravno se je navadil preživeti nekaj ur brez nas in ko vas zagleda, se spomni na to, da je bil sam), na razdražljivost (nekateri otroci slabo prenašajo številne dražljaje), na spremembe v vedenju. Če vas kaj od tega skrbi, povejte vzgojiteljici. Večina težav mine v prvih treh mesecih.
  • V obdobju uvajanja naj otrok čuti še večjo skrb, ljubezen in razumevanje staršev. Do otroka bodite potrpežljivi, če se vede drugače, sicer bo otrok vašo nestrpnost doživel kot lasten neuspeh. Skupni popoldanski čas namenite prijetnim dejavnostim, telesni bližini, igri, branju pravljic.
  • Otroka zjutraj predajte ljubeče, a hitro in odločno.  Če vam je ob tem hudo, se zjokajte za vogalom, kajti če bo otrok ob jutranjem slovesu čutil vašo stisko, je veliko večja  verjetnost, da jo bo doživljal tudi sam.
  • Izmislite si poseben jutranji ritual ali pozdrav (dva poljubčka, pozdrav z noski, »petka« z roko,…).  Otroci imajo radi obrede, ker jim olajšajo prehod iz enega v drug svet. Tudi mehke igrače so na začetku zaželene in v pomoč. Na copatke narišimo srčke ali otrokovega priljubljenega junaka. Bolj kot boste sproščeni in nasmejani starši, lažje bo za otroke. Bolj kot bo vrtec nekaj samoumevnega, prej ga bo otrok sprejel. Zato dajmo odrasli od sebe najboljše, kar znamo in zmoremo. Užitek je gledati otroke, ko nam pri tem sledijo.
  • Starši, še posebej mamice, smo običajno nagnjeni k temu, da otroka oblečemo lepo. Za vrtec pa naj bo prvo merilo pri izbiri to, da so oblačila udobna, lahka in uporabna. Računajte na to, da se bo gotovo pojavil kakšen madež, ki ga ne boste mogli oprati ali pa luknjica, ki bo posledica aktivnosti otrok.

Stiske, ki jih boste na začetku doživljali vi in vaš otrok so povsem naraven pojav. Pogovarjajte se o njih, izrazite svoja občutja. Zaupajte vase, v svoje odločitve, v svoje srce, zaupajte svojim otrokom, dovolite jim, da odidejo od vas, a hkrati bodite z njimi. Zaupajte strokovnim delavkam vrtca, ki bodo vašega otroka upoštevale kot osebo, spoštovale in negovale njegov karakter, njegove potrebe in želje. Zavedajte se, da so začetne težave nekaj čisto običajnega in da bodo kmalu minile.

Tudi vaš otrok bo rad hodil v vrtec, rad bo imel svoji vzgojiteljici in vrstnike. Otrok se bo v vrtcu veliko naučil, poskrbeli bomo, da bo napredoval na vseh področjih v skladu z lastnimi zmožnostmi in v svojem lastnem tempu.  Pri nas mu bo lepo,”tete” in “gospe” vzgojiteljice ga bodo sprejele, mu izražale naklonjenost in ga imele rade. A tiste vrste ljubezni in topline, ki mu jo lahko nudite le vi, starši, mi ne moremo zagotoviti. Zato še posebej v času predprazničnih in počitniških dni,  ko v vrtcu organiziramo dežurstvo in delo v združenih oddelkih  otroku omogočite, če seveda lahko, da kakšen dan več kot sicer preživi skupaj z vami in drugimi njemu dragimi osebami.

Pripravila Tanja Fabjančič, svetovalna delavka v Vrtcu Žužemebrk

Viri:

  • Damjana Šmid, prof. soc. ped.: Prvič v vrtec
  • Bojan Varjačič – Rajko: Prvič v vrtec- priročnik za starše
(Skupno 382 obiskov, današnjih obiskov 1)